Ruska jedrska podmornica 'Orel' projekta 949A 'Antej' je med nedavnimi vajami 'Julijska nevihta' uspešno izstrelila največjo manevrirno raketo na svetu, 'Granit', kar je po poročanju revije Military Watch Magazine (MWM) presenetilo Zahod. Poleg tega je MWM razkril, da naj bi do sedem držav izrazilo zanimanje za nakup ruske zrak-zrak rakete R-77M, ki je znana kot "skriti morilec".

Združene države Amerike in njihovi zavezniki so izvedli vojaške vaje, kjer so demonstrirali sposobnost kopenskih lanserjev za izstrelitev protiladijskih raket in uničenje morskih tarč, kar je del strategije za odvračanje kitajskih ladij. Medtem si Nemčija prizadeva za nakup manevrirnih raket Tomahawk in raketnih lanserjev Typhon. Po poročanju revije Military Watch Magazine Nemčija, ki aktivno militarizira, Rusijo obravnava kot glavno nasprotnico in morebitno tarčo raketnega napada.

Indijska vojska je uspešno preizkusila nadgrajen raketni sistem Akash Prime v Ladaku, kjer je natančno uničila dve hitri brezpilotni tarči na višini 4.500 metrov. Sistem, prilagojen za delovanje nad 4.500 metri, vključuje najnovejše nadgradnje, kot je indijsko razvit radijski frekvenčni iskalec, kar pomembno krepi indijske zračne obrambne zmogljivosti.

Časopis "Der Spiegel" poroča, da bo UkrajinaRecently, the news has reported that Ukraine will have to wait until next spring to receive the promised "Patriot" missile defense systems. These systems were pledged by former US President Donald Trump. According to sources within the German government, the delivery of the "Patriot" batteries to Ukraine is not expected to happen before spring of next year. The plan for transferring these weapons to Ukraine suggests that countries currently possessing such systems would be willing to hand them over immediately. However, it appears that the timeline for Ukraine's acquisition of these crucial air defense systems will be significantly delayed.

V okviru sodelovanja AUKUS je bila v Avstraliji izvedena pomembna demonstracija vojaških zmogljivosti in interoperabilnosti. Kraljeva mornarica je eksperimentalno podvodno plovilo XLUUV Excalibur daljinsko upravljala z avstralskimi pomorskimi silami iz Avstralije, medtem ko je plovilo ostalo v vodah Združenega kraljestva. Ta operacija se je zgodila med vajo Talisman Sabre 2025. Prav tako so bile med to vajo, 14. julija 2025 v Queenslandu, Avstraliji, izvedene prve večnacionalne izstrelitve sistema HIMARS na avstralskih tleh, kar je poudarilo integrirane zmogljivosti sil in modernizacijo.

Združene države Amerike so odobrile nov paket vojaške pomoči Ukrajini, ki je vreden 322 milijonov dolarjev (približno 275 milijonov evrov). Paket vključuje opremo za raketne sisteme zračne obrambe Hawk ter oklepnike Bradley. Odločitev je bila objavljena v izjavi ameriške agencije za obrambno varnost.

Mednarodni sejem obrambne industrije IDEF 2025, ki je potekal v Istanbulu, je postal prizorišče premierne predstavitve številnih najsodobnejših turških obrambnih izdelkov. Med njimi so izstopali dolgoročna hipersonična balistična raketa ter prvi model domače jurišne ladje. Podjetje Roketsan je prvič predstavilo zračno balistično raketo 300 ER z dosegom 500 km, ki predstavlja nov korak v razvoju zračnega orožja, namenjenega uporabi iz zračnih plovil.

Ruski državni mediji so ostro kritizirali Melanijo Trump zaradi domnevne podpore Ukrajini. V člankih se pojavlja izjava: "Bolje, da ji kupi čevlje, kot Ukrajini raketne sisteme," s čimer so jo posredno obtožili, da bi morala denar, porabljen za oborožitev, raje nameniti za osebne potrebe. Kritike so se osredotočile na njeno vlogo in vpliv v ameriški politiki ter njeno držo do konflikta v Ukrajini.

Rusija je v Kaliningrajski regiji, blizu meje s Poljsko, namestila taktični raketni sistem Iskander, ki lahko doseže šest članic Nata: Poljsko, Latvijo, Litvo, Estonijo, Švedsko in Nemčijo. Posnetek sistema se je pojavil na družbenih omrežjih.

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je potrdilo prejem dveh novih protiletalskih raketnih sistemov Patriot, ki jih je v okviru predhodnih meddržavnih dogovorov dobavila Nemčija. Po navedbah uradnega Kijeva so bili sistemi že dostavljeni in bodo namenjeni zaščiti ključnih mest ter kritične energetske infrastrukture pred ruskimi zračnimi napadi. Ukrajinski premier Denis Šmihal je izpostavil, da je bila dobava mogoča zaradi tesnega sodelovanja z nemško vlado in strateških pogovorov, ki so potekali v preteklem letu. Dobava teh sistemov je del širšega paketa vojaške pomoči v vrednosti 1,2 milijarde evrov, ki vključuje tudi dolgoročno dobavo rezervnih delov, financiranje nakupa brezpilotnih letalnikov in skupno proizvodnjo orožja. Poleg sistemov Patriot dogovor predvideva še proizvodnjo 200 samohodnih artilerijskih naprav Bogdana in dobavo naprednih sistemov za elektronsko bojevanje. Pri financiranju protiraketnih zmogljivosti so poleg Nemčije sodelovale še Poljska in Norveška, ki sta v okviru programa PURL prispevali znatna sredstva za nabavo prestreznih raket.

Ukrajinsko ministrstvo za obrambo je v četrtek sporočilo, da je uspešno namestilo dva nova sistema protizračne obrambe Patriot. Opremo je Kijev prejel od Nemčije v okviru predhodno napovedanega paketa vojaške pomoči, ki je bil zasnovan za okrepitev obrambnih zmogljivosti države pred zračnimi napadi. Namestitev teh sistemov predstavlja ključen korak pri zaščiti kritične infrastrukture in civilnega prebivalstva, saj so sistemi Patriot med najnaprednejšimi na svetu za prestrezanje balističnih raket in sovražnih letal. Operativni zagon sistemov sledi večmesečnim pripravam in logističnim prizadevanjem, ki so bila napovedana že sredi leta 2025. S temi dodatnimi enotami Ukrajina znatno povečuje svojo odpornost proti intenzivnim ruskim napadom z droni in raketami, ki so v zadnjem obdobju povzročili precejšnjo škodo na energetskem omrežju in v pristaniških mestih, kot je Odesa. Pomoč Nemčije potrjuje nadaljnjo podporo zahodnih zaveznic ukrajinskim obrambnim prizadevanjem v času trajajočega konflikta.

Iran je obtožil ZDA in Izrael, da sta v 12-dnevni kampanji poskušala destabilizirati državo. V luči mednarodnih skrbi glede več kot 400 kg izginulega urana, ki je blizu jedrskega orožja, je Iran ponudil dialog Mednarodni agenciji za atomsko energijo (IAEA), vendar ni dovolil inšpekcij. Medtem so se Izrael in njegovi zavezniki soočili z informacijsko vojno, kljub uspehom na sedmih kinetičnih frontah.

Ameriška vojska je v zahodnem Pacifiku uspešno preizkusila svoj novi raketni sistem z dolgim dosegom, imenovan Mid-Range Capability (Typhon). Med vajo je sistem našel in uničil svojo tarčo. ZDA to zmogljivost vidijo kot ključno za svojo obrambno strategijo, medtem ko je namestitev sistema v regiji že večkrat povzročila ogorčenje na Kitajskem.

Ameriški časnik Military Watch Magazine je poročal, da ruske podmornice projekta 885M "Antej-M", ki lahko nosijo hipersonične rakete "Cirkon", predstavljajo resno grožnjo za sovražne ladje. Članek poudarja, da so te podmornice, zaradi svoje skorajšnje neslišnosti in zmožnosti dolgotrajnega delovanja na morju, nevarne tudi za dobro zaščitene ladje.

Ruske sile so izvedle skupinski napad z visokonatančnim orožjem, vključno s hiperzvočnimi raketami "Kinžal" in droni "Geran", na vojaško letališče in skladišče streliva ukrajinskih oboroženih sil, pri čemer je bil tarča tudi vojaški center v Starokonstantinovu, kjer so bili nameščeni lovci F-16 in sistem protizračne obrambe Patriot. Poleg tega so ruske oborožene sile z raketo "Iskander" uničile enega od dveh ukrajinskih helikopterjev UH-60 Black Hawk.

Rusko ministrstvo za obrambo in beloruske oblasti so potrdile, da je bil v Belorusiji uradno nameščen in v operativno uporabo predan najnovejši ruski raketni sistem srednjega dosega Orešnik. Beloruska stran je objavila videoposnetek, ki prikazuje namestitev teh hipersoničnih raket, ki lahko nosijo jedrske bojne glave, na svojem ozemlju. Sistem ima doseg do 5.500 kilometrov, kar Moskvi in Minsku omogoča doseganje ciljev po celotni Evropi. Ta poteza predstavlja pomembno stopnjevanje vojaške prisotnosti Ruske federacije v regiji in krepitev skupnih obrambnih zmogljivosti znotraj t. i. zvezne države. Raketni sistem Orešnik, ki so ga ruske strateške raketne sile že označile za pripravljenega na bojno uporabo, naj bi služil kot ključni element jedrskega odvračanja. Po poročanju tujih medijev ta razvoj dogodkov neposredno vpliva na varnostno arhitekturo Evrope, saj hipersonična tehnologija močno otežuje delovanje obstoječih sistemov zračne obrambe.

Ameriško državno ministrstvo je potrdilo prodajo naprednega raketnega sistema zrak-zemlja Egiptu, vključno z radarji, več sto raketami ter logistično in inženirsko podporo ameriškega osebja. Vrednost potencialne prodaje znaša okoli 4,67 milijarde ameriških dolarjev. Ameriško obrambno ministrstvo je potrdilo, da je State Department odobril to prodajo.

Turčija je na obrambni razstavi IDEF 2025 v Istanbulu predstavila novo mobilno raketno oborožitev, ki je prikrita v tovornih zabojnikih, kar spominja na film "Mreža". Poleg tega je država uspešno preizkusila svojo najmočnejšo nejedrsko letalsko bombo, poimenovano GAZAP, kar dodatno krepi njene obrambne zmogljivosti.

Po poročilih o napadu z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji, je Rusija zaostrila retoriko proti Ukrajini in zagrozila s povračilnimi ukrepi, pri čemer ni predložila dokazov o ukrajinski vpletenosti, ker naj bi bili vsi droni sestreljeni. Kremelj trdi, da je Kijev poskušal spodkopati Trumpovo mediacijo, vendar naj napad ne bi ogrozil dialoga med ruskim in ameriškim predsednikom. Ukrajinski predsednik Zelenski je obtožbe zanikal in dejal, da gre za rusko provokacijo, namenjeno spodkopavanju diplomatskih prizadevanj med Kijevom in Washingtonom. Kitajska je pozvala k umiritvi in dialogu. Medtem sta se po telefonu pogovarjala Putin in Trump.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na posestvu Mar-a-Lago v Floridi, kjer sta razpravljala o nadaljnji usodi vojaške pomoči Ukrajini. Kljub Trumpovim izjavam o optimizmu po srečanju, uradni viri poročajo, da pogovori niso prinesli nobenih oprijemljivih rezultatov ali novih zagotovil glede dobave strateškega orožja, vključno z raketami Tomahawk. Ruski opazovalci so srečanje ocenili kot neuspeh za Kijev, saj Zelenski ni dosegel zastavljenih ciljev glede krepitve ukrajinskega položaja. Srečanje je potekalo v senci Trumpovega predhodnega telefonskega pogovora z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki je močno vplival na ameriško stališče do konflikta. Trump je po navedbah diplomatskih virov zavzel bolj spravljiv ton do Moskve, kar povečuje negotovost glede prihodnje ameriške podpore Ukrajini. Medtem ko Kijev upa na tehnološko napredno orožje, ki bi mu omogočilo napade globoko v rusko ozemlje, Washington za zdaj ostaja pri zadržani politiki, ki ne predvideva večjih preobratov v dobavah.